V gozdu ne boste našli brezžične povezave... Povemo pa vam, da boste po sprehodu skozenj, čutili boljšo povezavo! Tako jo čutimo tudi Cepetavčki...

Vsak letni čas ima svoj čar; poletje, jesen, zima in pomlad. Mesec februar nam je sicer postregel z nizkimi temperaturami, a nič zato. Toplo se oblečemo in odhitimo, saj vemo, da bomo dobili izkušnjo, kot jo ponuja gozd tudi v takih dneh.

Narava, predvsem gozd, otrokom nudi mnogo različnih senzoričnih izkušenj, ki jih nikjer drugje ne morejo doživeti v taki polnosti. Zemlja je bila trda, a pri potoku, kamor radi hodimo, že razmočena, potok je v tekočem stanju, a smo ga uspeli videti tudi v trdem stanju, ko je nastal led. Tipali smo mah, odkrivali trdoto lubja različnih dreves, hodili po odpadlih listih in po tleh rastočem bršljanu.

Cepetavčki imamo v gozdu veliko možnosti za svobodno igro, veliko možnosti za gibanje, povezani smo z resničnostjo okoli sebe in z materiali, ki so nam na voljo. Vzgojiteljice smo opazile, da vmešavanje in usmerjanje v igro skoraj ni več potrebno, saj jih usmerja že sam gozd. In to je zelo dragoceno. Postajati so začeli bolj samostojni, samozavestni in nekateri so s ponosom odkrili boljšo spretnost. Stara, odmrla in podrta drevesa, ki na hitro zgleda kot neurejen gozd, Cepetavčkom dajejo ogromno možnosti za raziskovanje, plezanje, guganje in še kaj.

In veste kaj? Nismo samo odkrili našo moč in boljšo spretnost, odkrili smo tudi pomlad.

Prebujati so se začeli zvončki in žafrani, prav tako pa tudi majhne puhaste gosenice, pikapolonice in na toplo zimsko sonce je pokukal tudi bukov kozliček. In že komaj čakamo, da srečamo še več gozdnih prebivalcev.

Otroci resnično potrebujejo stik z naravo, z gozdom, še posebej zdaj, ko živimo v družbi, ki je prepredena s potrošniškimi vrednotami in digitalno tehnologijo.

Zato smo resnično hvaležni, da imamo Banov gozd tako blizu našega vrtca.

CEPETAVČKI Z VZGOJITELJI MARTINO, TANJO IN SANDIJEM

Za Cepetavčke zapisala: pom.vzg. Tanja Mežič