Mesec februar je bil pri Navihančkih kulturno obarvan.. Na obisku je bil knjižničar in pesnik.. kar preverite!

V začetku meseca nas je obiskal gospod Drago Pirman, domačin in upokojeni knjižničar. Vedno ga radi povabimo medse, on pa se z veseljem odzove povabilu in iz rokava povleče kakšno hudomušno pravljico. Tokrat nam je pripravil kar dve takšni in nas nasmejal z navihanima kužkom in muco, ki sta ves dan čistila svojo hišico ter s prijaznima slonom in majhno miško, ki sta drug drugemu priskočila na pomoč v težavah.

Zgodbam radi prisluhnemo pri počitku, saj nas popeljejo v svet sanj ali nas spomnijo, da se narava prebuja in da v deželo prihaja topla pomlad.

Skoraj nemogoče se je ob besedi kultura ne dotakniti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Spoznali smo pesem, ki je postala slovenska himna in ji tudi prisluhnili. Hitro smo ugotovili, da jo slišimo na televiziji takrat, ko kateri od naših športnikov osvoji zlato medaljo.

Risali smo Prešernov portret s svinčnikom in ogljem, se preizkusili v simetriji in njegovo sliko sestavljali iz delov v celoto.

Veliko smo se posvečali črkam, besedam in stavkom. Pisali smo jih s pisali, palicami po gozdnih tleh, jih oblikovali iz plastelina, magnetov, kock. Igrali smo se besedne igre, iskali črtaste, okrogle, velike, rdeče, smešne besede, jih merili z rokami in ploskali po zlogih besed. Vsako črko smo sestavili tudi iz naših teles in se pri tem zabavali.

Zelo dobro nam gre reševanje ugank, najraje imamo tiste, pri katerih moramo še posebej vključiti naše možgančke, da razmišljajo. A se ne damo, prav na vsako najdemo rešitev. Besedam smo iskali nasprotja in rime. Ugotovili smo, da se je igrati s črkami prav zanimivo.

Sončni žarki, ki so pokukali skozi okno so nas vabili na igrišče ali v zavetje mogočnih dreves v našem gozdu.  Med sprehodom do tja ali guganjem na gugalnicah si vedno zapojemo kakšno pesmico, ki nas še dodatno poboža in pričara nasmeh na obrazu.

NAVIHANČKI S HEIDI IN SONJO

Zapisala: pom.vzg. Heidi Brce