Pisan mesec maj, je Cepetavčkom postregel z marsičim.. Kar preverite!

Najprej s počitnicami, praznovanji rojstnih dni, urjenju veščin v vožnji s kolesi brez pomožnih koleščk, s katerimi smo vijugali skozi dežne kaplje in hladnejše majske dni, v večjem številu, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih.

Poleg že omenjenih rojstnih dni naših Cepetavčkov smo praznovali še rojstni dan vrtca. Nanj se spomnimo le na vsakih 10 let in ker je bil ta že peti po vrsti, smo ga, jubileju primerno vzeli zares tudi mi. Ker smo že pred tem veliko prepevali, smo za nastop najprej izbrali pesmico Z avtobusom k teti ter plesno koreografijo Urca na istoimensko pesem skupine Čuki.  Potem, ko smo to že nekaj časa vadili ter ob tem zavzeto izdelovali tudi dekoracijo za igralnico in garderobo, smo poplesavali še ob pesmi Kam se želvica je skrila, ki jo prav tako izvajajo Čuki, ter prebirali slikanico Anje Štefan Lonček na pike. Tako smo na koncu suvereno stopili na veliki oder s slednjim plesom, na katerega nas je pripravljala vzg. Larisa ter deklamacijo Sedem lisičic, prej omenjene avtorice.

Ob koncu meseca pa smo v vrtec povabili še babice in dedke ter se z njimi in mamico odpravili skozi gozd do ribnika. Tovrstna medgeneracijska srečanja nas še posebej bogatijo. Veseli smo čustvenih vezi, ki se tkejo ob njih, pa tudi vseh znanj in spominov s katerimi jih zaključimo.

Med pohodom smo se ustavljali na dogovorjenih mestih, našli v deblu skrito krastačo, v blatu pa odtise živali. Občudovali smo velik ribnik poln vode, poslušali ptičje petje ter se z babicami lovili med drevesi. Ker je ponoči deževalo, so se na marsikaterem listu šopirile kapljice, ki so bile tako mamljive, da smo jih tudi poskusili.

Tako smo najbolj opevanemu mesecu v letu pomahali v slovo ter obrnili list v zadnji predpočitniški mesec tega šolskega leta.

ZAPISALA: vzg. Martina Makovec Žagar