Kljub počitku je narava v marsičem bogata, januar pa nam je končno postregel z zimskimi temperaturami, nato pa nas je razveselil še s snegom! 

Ker sta to za naše 2-3 letne otroke praktično prvi sneg in led, smo ju z zanimanjem raziskovali. Debel led, ki ga boste lahko opazili na fotografijah, je iz peskovnika na našem igrišču. Tega smo lahko prijeli, potipali, polizali ipd... medtem, ko smo tistega na mlaki, pri Banovi hosti lahko samo gledali z očmi...

... Po tistem, ki je bil na poti proti gozdu, pa smo pogumno hodili, dokler se nismo (nepričakovano) znašli na kolenih ali riti.... Ledu nismo prinašali v igralnico, si ga je pa zato marsikateri oboževalec skril v kombinezonov žep, tisti bolj previdni, pa se ga sprva raje niso niti dotaknili...

Prvi sneg sva otrokom najprej prinesli v igralnico, zato, da so ga lahko spoznavali z vsemi čutili. Prvemu začudenju je sledilo navdušenje pri večini otrok ali takojšnji umik in opazovanje iz varne razdalje bolj previdnih posameznikov... Ko smo odšli na igrišče, kjer je bil otrokom sneg skoraj do kolen, smo tistega na pekačih pustili v igralnici in kasneje z zanimanjem gledali in predvsem preizkušali, kaj je iz njega nastalo.

V gozdu je sneg pokril vso listje, podrastje in podrta drevesa, ter naravo odel v drugačno barvo in tišino. V nji smo poslušali posamezne zvoke, otroci pa so najraje stresali sneg iz dreves in grmovja. Za večino otrok so bila doživetja s snegom vir navdušenja, veselja, preizkušanja in vsakič znova jih je presenetilo to, da je bil mrzel, kar je bilo možno razbrati iz njihovih obrazov in pogovora…

…Ne glede na to, da je bil je mrzel, bel, mehek, trd, je bil najslajši takrat, ko se je topil v njihovih ustih. Vedno znova in znova, dokler nam je narava to nekaj dni dopuščala…

Zapisala vzg. Martina Makovec Žagar