Otroci se učijo odnosa do narave tako, da jih vodimo v naravo in ne skozi napisana pravila in prepovedi.. Z majhnimi koraki, a vztrajno do Banove hoste.

Pri prvih skupnih srečanjih najmlajših z gozdom, je treba vzeti v račun najrazličnejše možne načine odziva otrok, saj so ti pogojeni z njihovo starostjo, osnovnim globinskim zaupanjem, izkušnjami od doma, tvojim zaupanjem, fleksibilnostjo in še čim... 

Ker veva, da je gozd - ta neprecenljivi življenjski prostor, vredno udomačiti, izkoristiva vsako priložnost, da se z otroki podava vanj. Udomačitev potrebuje številna ponavljanja in srčnega odraslega, ki otroku ponuja varno zatočišče, da ta razpre krila svoje naravne radovednosti. Ko se vsakič znova z njimi čudiš, opazuješ, okušaš, tipaš, poslušaš, doživljaš, raziskuješ, smejiš, tolažiš..., rasteta skupaj in rasteš tudi sam.

Zato sva vsakič znova hvaležni bližnjemu gozdu, otrokom - najmlajšim, a hkrati največjim učiteljem, njihovim staršem in ostalim, za vse te neprecenljive izkušnje in rast. In zato bova še naprej hodili vanj vsakič, ko se nam bo ponudila prilika.

Martina Makovec Žagar in Katja Petan

Zapisala: vzg. Martina Makovec Žagar