Zakaj sije sonce? Kako nastane mavrica? Kakšne so dežne kapljice? ... 

V mesecu maju smo se v naši skupini vsak dan zazirali v nebo in raziskovali, kakšno je vreme. Ugotovili smo, da se vreme hitro spreminja – en dan nas je obiskal dež, naslednji dan so se po nebu podili oblaki, spet tretji dan nas je grelo sonce. Vsako jutro so otroci pozorno opazovali nebo in nato s simboli označili vreme na našem vremenskem koledarju.

Ob vremenskih pojavih smo prepevali pesmi in prisluhnili zgodbi »Kako je oblak izgubil dež«, ki nas je popeljala v domišljijski svet neba in oblakov. Ob tem so otroci urili svojo ustvarjalnost in drobno motoriko – iz plastelina so nastajali puhasti oblaki, sijoče sonce in dežne kapljice. S flomastri so barvali pobarvanke, pri tem pa vadili natančnost, vztrajnost in koordinacijo. Ter z modro barvo tiskali dežne kapljice na belo podlogo.

Svetloba nas je prav tako očarala – z barvnimi magneti na oknih in lučki smo ustvarjali čarobne svetlobne učinke. Opazovali smo tudi igro svetlobe in sence na pohištvu. Ob instrumentalni glasbi so otroci ustvarjalno plesali in se skozi gib povezovali z naravo.

Skupaj smo izvedli še več poskusov in opazovali, kako nastane mavrica. Otroci so se navduševali nad čudovitimi barvami in z odprtimi očmi spremljali, kako svetloba skozi kapljice ustvari ta prav poseben vremenski pojav.

Igrali smo se igre razvrščanja predmetov po barvi (je rumeno / ni rumeno), po velikosti (majhno / veliko) in po tem, ali nas greje ali hladi (toplo / hladno). Z igro »Vreme« so otroci prirejali simbole in tako krepili logično mišljenje in povezovanje.

Vzgojiteljici sta za otroke pripravili tudi senzorne vrečke, ki so ponazarjale kroženje vode v naravi. Otroci so jih z velikim veseljem tipali – voda je v vrečki pljuskala, kapljice so drsele po notranji strani in se vračale proti "jezeru". Tako so na igriv način spoznavali vodni krog in njegovo pomembno vlogo v naravi.

Redno smo bivali tudi na prostem – na igrišču, terasi, travniku in v gozdu. Opazovali smo sence, jih obrisovali s kredo in se čudili svetlobi, ki prihaja skozi krošnje dreves. V gozdu smo ugotovili, da je hladneje kot na travniku, saj sončna svetloba tam težje prodre skozi gosto listje. Na sprehodih smo opazovali luže in se pogovarjali, zakaj so danes tam, jutri pa jih več ni – kam izgine voda?

Za nami je pester mesec, poln raziskovanja, ustvarjalnosti in doživljanja vremenskih čudes – skozi oči otrok, ki znajo v vsaki kaplji in vsakem sončnem žarku najti nekaj čarobnega.

Ringarajčki s Špelo in Suzano.

Zapisala: vzg. Špela Lisec