Februar ni le mesec zime in pusta, temveč v našem vrtcu tradicionalno diha tudi s kulturo…
Otroci starejših skupin so stopili na »igralski oder«. Čeprav so majhni po postavi, so veliki po srcu.
Vsak izmed njih je izbral svojo vlogo, ji vdihnil glas, gibanje in delček svoje domišljije. In prav v tej domišljiji se skriva nekaj čarobnega.
Pripravili smo dramatizacije, v katere so otroci vložili ogromno truda, domišljije in otroškega veselja. Da pa trud ne bi ostal le znotraj igralnic, smo na naše predstave povabili tudi starše.
V skupinah Plezalčki in Igralčki je mesec kulture minil v znamenju brezčasne slovenske pravljice Mojca Pokraculja.
PLEZALČKI so uživali v preoblačenju v kostume, marljivo vadili svoje vloge in vsak prizor skrbno posneli. Svoje družine so nato povabili na prav poseben kino popoldne, kjer so nekatere prizore nadgradili s predstavo v živo. Njihova pogumna in srčna igra je prejela iskren in bučen aplavz.




A proces dela je prinesel veliko več kot le končni nastop. Prav tako tudi IGRALČKI niso vadili le besedila in gibov, ampak se učili poslušati drug drugega, čakati na svoj trenutek, si pomagali in spodbujali ter našli razloge, da verjamejo vase in svoje sposobnosti.




Ker je februar prinesel tudi snežinke, je bila pravljica o izgubljeni rokavički pravšnja za branje in podoživljanje zgodbe. Tako so se CEPETAVČKI odločili, da vzamejo v roke čopič, naredijo sceno, si izdelajo naglavne maske, izberejo vloge po pravljici, oblečejo kostume in vadijo za dramatizacijo.



Iz gozda in piskrčka pa smo se preselili tudi v grad. No, pravzaprav NAVIHANČKI. Skozi igro, gib in glasbo so oživili glasbeno pravljico Grad gradiček, kjer so pokazali veliko ustvarjalnosti in poguma. Nekateri otroci so prevzeli vlogo živali, ki so želele živeti v gradu, drugi pa so s preprostimi ritmi dogajanje spremljali z igranjem na Orffove inštrumente ter tako poskrbeli za glasbeno obogatitev zgodbe.




Ponosni smo na vse nastopajoče, ki so dokazali, da z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarimo nekaj resnično posebnega.
Obisk staršev pa je našim nastopom dal poseben pečat, saj je bilo to dokaz, da kultura v vrtcu niso le besede na papirju temveč živahno druženje, povezovanje in umetniško izražanje.
Pripravila: vzg. Tanja Mežič


