Gozd je za otroke čarobni prostor, saj je vedno v gibanju in spreminjanju, zato je odlično okolje za njihov celostni razvoj. Odgovornost odraslih - vzgojiteljev, učiteljev in staršev, pa je v tem, da otroci ta prostor tako ponotranjijo, da povezanost z naravo, postane in kasneje tudi ostane del njihovega vsakdanjega življenja.

Ker je naš vrtec naravnano vpet v biotsko zelo bogato okolje, želimo otrokom ponuditi čim več stika z njim. K temu nas vodijo tudi novejša dognanja nevrofiziologov, ki dokazujejo, da se možgani pospešeno razvijajo prav v prvih petih letih življenja. Naravno okolje, ki naenkrat stimulira vse čute, pripomore k boljšemu razvoju in počutju. Tako otrok, ki ga vodi prirojena radovednost, postane aktiven - se giblje, raziskuje, krepi svojo ustvarjalnost, s čimer povečuje število povezav med možganskimi celicami. Z aktivnostjo, otroci nabirajo nove izkušnje, jih urejajo, povezujejo, nadgrajujejo, širijo svoja zanimanja, ob tem pa razvijajo pozitiven odnos do narave. 

Dejavnosti v sklopu gozdne pedagogike stimulirajo otrokov psihosocialni, fizični in kognitivni razvoj. Vzgojitelji, učitelji in drugi strokovni delavci opažamo, da otroci po rednih obiskih gozda:

- razširijo svoj besedni zaklad,

- so bolj motivirani za delo,

- postanejo bolj pogumni in samozavestnejši pri učenju in prilagajanju,

- izražajo več pozitivnih in manj negativnih čustev in

- postanejo boljši opazovalci in raziskovalci.

Običajno se izboljša tudi:

- koordinacija celotnega telesa, občutek za orientacijo, ročne spretnosti

- koncentracija, spomin in zaupanje vase in v lastne sposobnosti

Gozdna pedagogika pa ne koristi le otrokom. Poučevanje v naravnem okolju tudi pedagogom omogoča razvoj novih pedagoških idej, metod in osebno rast. Zato gozd, v katerem se vsi dobro počutimo, obiskujemo celo šolsko leto, ne glede na vreme. 

Na nivoju skupin, 4-6 let, bomo sodelovali v Unicefovem projektu MESEČNA PISMA. Mesečno bomo prejemali pisma, ki bodo vsebovale delavnice, ki jih bomo izvedli na temo otrokovih pravic in ciljev trajnostnega razvoja.

Vodja projekta dipl. vzg. MARTINA MAKOVEC ŽAGAR